Naš prebavni sistem je izjemno občutljiv na psihološke dejavnike. Vsakodnevne skrbi, napetosti v službi ali doma, občutki strahu in zaskrbljenosti – vse to se odraža na delovanju črevesja in želodca. Čustva ne vplivajo zgolj na naš um, ampak neposredno tudi na fiziologijo telesa.

Ko smo pod stresom, se v telesu aktivira t.i. odziv »boj ali beg«, kar povzroči sproščanje stresnih hormonov, kot sta kortizol in adrenalin. Ti hormoni lahko vplivajo na gibanje črevesja, sproščanje encimov in pretok krvi skozi prebavila. Zato ob hudih čustvenih pretresih marsikdo občuti slabost, napihnjenost, bolečine v želodcu ali celo drisko.

Psihološki vplivi pogosto vodijo tudi do nezdravih prehranjevalnih navad – čustveno prenajedanje, preskakovanje obrokov ali uživanje hrane z nizko hranilno vrednostjo. Ti vzorci dodatno slabšajo zdravje prebavnega sistema.

Rešitev ni vedno v zdravilih, temveč v celostnem pristopu. Zdrav odnos do sebe, skrb za duševno zdravje, redna telesna aktivnost in pogovor s terapevtom ali svetovalcem so lahko ključ do izboljšanja prebave. Pomembno je prepoznati povezavo med glavo in črevesjem – in tej povezavi nameniti ustrezno pozornost.